Moja služba ali: prodajanje samega sebe

Meglice cigaretnega dima se vijejo v zraku, nasmejani in rahlo okajeni obrazi ljudi, ki naročajo oziroma poskušajo naročiti pijačo po svojih najboljših močeh, ob njih prelestne mladenke v upanju na "free drinks"... še dobro da ni opazila, da nosi strgane žabe, ki jih je verjetno že tolikokrat uporabila pri osvajanju nepotešenih osebkov moškega spola..
Mnogo ljudi v nas vidi stroje. Stroje za prinašanje pijače. Pa to niti ne "raja", če se lahko tako izrazim...Največkrat so to ljudje iz višjih slojev. Gumpec, ki mi v roko stisne 100 evrov (seveda je s tem tudi plačal pijačo), mi v največji gužvi naroči, naj mu najdem mizo..gledam ga nebogljeno, češ "kaj je s tabo, a ne vidiš da komaj hodimo vsi skupaj", pa mi reče :"znajdi se!". Ma šamar ti bom dal pa se bom najbolje znašel :) Seveda najdemo mizo za gospoda, kaj pa hočemo, gre za elitno prireditev v lokalu in vsem željam je potrebno ustreči..bog ne daj da bi v stoje spil pijačo in mogoče še pokramljal s kom...silikonske lepotice se seveda morajo nekam usesti, noge bolijo od tistih vrtoglavih pet.... Pa tudi moj žep je imel nekaj od tega. Pa da ne boste mislili da je vse tako črno, najdejo se tudi prijazni ljudje, ki pač razumejo da tudi tebi pade kaj s pladnja, sploh če se vate zaleti t.i. Velepomembnež, ki še komaj stoji na nogah in dobi čisto drug odtenek rdeče barve na nosu, ko s pogledom lovi minikrila, ki se nonšalantno sprehajajo mimo njega. Da, tudi pozitivne strani so v tem poslu, seveda. Po končani službi pijem z nekim poslovnežem, po rodu nekje iz bivše Jugoslavije, in pa s Playboyevim dekletom, ki ravno ta dan praznuje rojstni dan. Spoznal sem jo ta teden in čez dan opravlja čisto normalno službo. A o tem se danes ne govori. Danes kadi zastonj cigaro in se uči delati oblačke. Sprašujem se kaj pravzaprav delam v tej družbi. A tudi izven službenih obveznosti si ne morem pomagati, kakor tudi ne marsikdo od mojih kolegov. Vsi namreč vedo da delamo tukaj in seveda smehljanje je obvezno do zadnjega momenta. Povabijo me na pijačo v nek drug lokal. Najprej odklonim, ker pa mi drugi plani propadejo, se jim pridružim. Seveda na hitro, spijem pijačo in se pod ne tako neresnično pretvezo utrujenosti poberem domov.
Težko je ugoditi vsem ljudem, ki jih spoznaš tekom dela. Tudi vam, ki berete tale blog. Sigurno zahajate v lokale. Imejte v mislih da smo mi tudi ljudje, in ne živina, za katero se žvižga in uporablja druge vzklike v stilu " 'Alo! " itd....
Prodane duše smo. Delamo za zadovoljstvo drugih, vmes pa pobiramo drobtinice. Pa saj se imamo skrajno fino, da ne bo kdo mislil da je to tlaka. Po eni strani nas marsikdo ceni, in od tega se da nekaterim prav lepo živeti. Kot sem že prej omenil, spoznamo dosti ljudi, kar vedno prav pride. Znamo se zabavati na račun drugih, ker pač poznamo zgodbice, ki krožijo od lokala do lokala. Še vedno pa smo tu zaradi vas. In nekateri so tu zaradi nas.
Skratka, še do današnjega dne nisem ugotovil a smo "carji" al smo navadni papki :) Verjetno obojega po malo...odvisno koga vprašaš in s katerega zornega kota opazuješ zadevo...
Velepomembni žur pa je le uspel in vsi so bili zadovoljni. Vključno z gospodom s 100 evri, ki naj bi mu vrnil ostanek, pa je rekel da me kasneje poišče. Zelo sem se potrudil da me ni našel :) in si privoščil pleskavico po delu. Pa še kavico in par ostalih drobnarij. Hvala ti, Mr. Hot Shot :)

Pozdravček vsem in lepo vabljeni na naslednje rajanje v meglicah cigaretne noči...

Joshko

odnosi...

Lep pozdrav!

Evo poslušam komad od Guštija..."..in nate nehote sm pozabu spet...".... pa se res zgodi da pozabmo na koga na katerga bi se v bistvu mogl spomnt.No, ne mogl, blo bi pa lepo pa fino....pa ne da res pozabmo, sam včasih nam ne znese pridt do njega/nje...Men se to zadnje čase kr dostkrat dogaja, morm priznat..pa se tega zavedam...sam dobr, res je tut da folk sam pizdi da nimam časa..in tut skor vedno ostane pr tem...to je pa itak najlažje delat....ne vem no...prjatlca, k sm jo mel za zlo dobro, se mi učer oziroma dons tut zahvalila ni za čestitke ob njenem rojstnem dnevu..ne vem no, mene se pač to mičkn dotakne....je pa zdj odsotna in bo odsotna še lep čas...pa k vem kolikokrat mi je očitala kako me pogreša in je ne pokličem in nimam časa za njo in tko..zmer mel slabo vest..pol pa tko...ti odnosi so res zanimivi..sm se spomnu stavka k mi je enkrat rekla: "veš, Aleš, tut mi bomo šli enkrat narazen, ne glede na to kaj delamo zdaj in kako se mamo fino skupi.."..ja, to je ta filozofija...očitno tko to gre, kaj js vem..men po pravic povedan ni do tega sam vidm da se ljudje kr hitr ohladijo...sam da te ni v bližini..no ja, sej logično po eni strani..sam kurc, zakaj?? To ne bi smel bit tko..manjkajo mi nekateri, res je...pa bojo že pršli na vrsto..sam vidm da se odnosi menjajo, ni isto...čeprov si zatiskamo oči..noben ni isti k ga enkrat zanemariš...na konc bomo vsi sami..in sam še spomnu se bom kako sm nekoga vidu kozlat v parkcu :) zmer bol se mi zdi da živimo površno, to sicer ugotavljam že neki časa, zadnje čase je pa kar kritično...in vedno večkrat se sam pr seb razburm zard naših medsebojnih odnosov, stvari k jih nikomur ne povem..pa sem tiho v upanju na boljši jutri...doživljam vse več pripomb in obupanih pogledov na moj račun...ni me, ne vzamem si časa..mnja, ni me, nimam ga zase...kaj šele za vas, ljudje, ki ste mi najbol blizu in vas tko pogrešam...pride tut vaš čas...in moj čas...in naš čas..... love ya, čeprov vm tega ne povem!

komoditeta...

Lepo pozdravljeni vsi bralci tega bloga!!

Upam da boste uživali ob branju blogov,oziroma vsaj kaj odnesli od tega. Tole bo moj prvi blog v življenju pa morm rečt da verjetno ne bo eden bolj veselih... :)
Razlog je ta da sem se zamislil kako lahko me nekateri jemljejo...Na princip "dj to,dj uno"...ma fak of, nč ne bom, dejte vi..dons bi mogu it v Ljubljano...mislm mogu..naj bi šou..biu zmenjen na dveh koncih..seveda nben konc ni pršu do mene...zakaj pa bi...Ljubljana je Ljubljana..e jok brate...tut moj avto ne voz na zvezda olje tko k vlak ni zastonj...in pol se čudjo k se ne dobimo in kako si js časa ne vzamem in kako jim ne smem rečt kdaj slučajno,da niso prpravleni prežvet čas z mano in kako se jim izogibam..in take buče...valda k jim to omenm prec dobim trakc okol vratu..una prepustnica za LJ.-Polje...in pol se sprašujm..a so vsi tok komot res ob men, da se pustijo razvajat al sm sam js ta debil k jim to omogoča...pa ne sej,da me ne boste narobe razumel...sploh mi ni težko,ne gre za to...res ni problem,kamorkol se zategnem za ljudi k so mi bliz...sam ka pa vem no..rad bi da to cenjo..kar se mi pa ne zdi vedno..in pol tkole na vsake pol leta popizdim..in valda pol me gledajo k marsovca..lupčki moji,tut js mam slab dan pa se mi ne da vaših for prenašat..in ta komoditeta zna zlo narobe hodt..najbol mi je pa bedno da se zard tega ne vidmo..se prav,če js nism v Lublani,ni nč...E jebi ga, ne gre tko..
In tko razmišlam kaj je res pa kaj ni..a sm js občutliv al so oni komot?? Zvedu itak ne bom ker če drži slednje, noben tega ne bo prznal...če pa drži prvo-to pa spet loh samo jaz dojamem, ker bi se vsi v vsakm primeru sklicevali na to..V glavnm, hvala lepa vsem ki ste se kadarkol prpelal do mene in vam to ni blo težko,morm rečt da vas je mal...
Zdj bom pa počas nehu,morm se za kdaj drugič jezo pršparat..

Nočko,Ljubljana...

Joshko