Razmišljanje o nekem fantu

Poznam enga fanta, k je bil ful nadarjen pa obetajoč ko je bil mlajši. Bral je pri 4 letih, v osnovni šoli je preskočil razred, hodil na različna tekmovanja, na različnih testih dosegal nadpovprečne rezultate, posledica tega je bila tudi Zoisova štipendija, v glavnem, inteligenten dečko. Ko je prišel v srednjo šolo pa se je njegov svet obrnil na glavo. Začel je odraščati,kar je pomenilo zabave, alkohol in posledično popuščanje v šoli. Ker je tak tip človeka, da se nerad izpostavlja, se ni dosti pobrigal za uspehe, doma so začeli padati očitki, ker so bili okoli njega vedno navajeni na njegove uspehe, skratka, vedno večim ljudem se je začel izogibati in se zapirati vase. Vedel je , da to kar dela ni prav, vendar pa si ni znal pomagati. Takih ljudi mi je žal. Lahko bi naredil dosti iz sebe, tako pa je zapadel v povprečno sivino, v kateri se nahaja veliko ljudi. Čeprav je ohranil smisel za logiko, hitro razmišljanje in razumevanje določenih stvari in si je izpilil nekatere talente, predvsem kar se tiče odnosov z ljudmi. Upam da bo nekoč lahko pokazal kaj zna...

Joshko