Ona.

Kdo ve zakaj sm se spravu po enem letu pa še mal pisat blog. No ja,sj neki je razvidno že iz naslova.Plus to da v bistvu upam da noben tega sploh bral ne bo, ker mi res paše samo nekam dat moje misli. Pogrešam jo. Ful. Še vedno je ženska, s katero sm hotu ostat. Enostavno. In še zdej ni razloga, zakaj ne bi. Vsaj osebnega ne. Cukr je. Pozna me. Jaz njo. Žal ji nisem mogel dajati svojega prostega časa, oziroma vsaj ne v tej meri ki sem si jo želel. Zato sem jo spustil. Ker sem jo gledal nemočno in razočarano in žalostno. Tega pa nikoli nisem hotel. Res ne. In zdej je, kar je. Upam da je vesela. Da skače in opleta z glavo in lasmi tko k zna, kadar se ji sname. Ok, zabluzu sm. V glavnm ja, pogrešam jo in vse bi dal da bi jo vohal ob sebi... mogoče pa nekoč.
Ta blog je zate.
Še vedno te imam rad.